Z ustanovitvijo društva za telesno vzgojo DTV Partizan – Rogoza novembra 1974, se je večje število žensk vključilo v športno rekreacijo, med katero je spadala tudi odbojka. Društvo ni imelo strokovnega kadra, imelo pa je nekaj zanesenjakov, ki so bili pripravljeni delati v športu in se ob delu izpopolnjevati. Sekcijo ženske odbojke je prevzel in vodil domačin Zvonko Voda. Čeprav ni bil strokovnjak te športne panoge, je z voljo in željo oral ledino odbojke v Rogozi. Prvi strokovnjak in poznavalec odbojke v sekciji je bil Janez Ozimič. Prvo ekipo so pretežno sestavljale domačinke iz Rogoze, Miklavža in Hoč.
Sekcija ženske odbojke na območju Maribora ni imela konkurence, zato so si dekleta želela več močnejših tekem. Ob tem se je porodila ideja o organizaciji turnirjev, tako imenovanega Shoda ženske odbojke. Prvi shod je bil organiziran leta 1977, sledilo pa jih je še več. Njihov poglavitni namen je bil druženje, igranje, tekmovanje in tkanje vezi z ljubiteljicami in ljubitelji odbojke iz celotne Jugoslavije in zamejstva. Odbojkarska sekcija je bila pobratena s Kraljevim, Dubrovnikom in z zamejskimi Slovenkami v Italiji ter Avstriji. Shodi so se organizirali dolgih 20 let in leta 2000 je bil organiziran zadnji. Število udeleženk je bilo vsako leto večje, največ udeleženih ekip je bilo 34. Življenje na shodih je bilo pod šotori. Vzdušje nepozabno in neponovljivo.
Ekipa v odbojkarski sekciji je rastla v številu in v znanju. Že leta 1981 se je sekcija potegovala za vstop v slovensko ligo, tisto leto pa ji preboj v najboljše vrste, žal še ni uspel. Zrelostni izpit so dekleta pod vodstvom Marine in Branka Vidoviča imele že v naslednji sezoni in se v letu 1982 uvrstile v tretjo najmočnejšo ligo v Jugoslaviji.
V tem obdobju se je oblikoval Odbojkarski klub DTV Partizan Rogoza. Prvi odbor so sestavljali predsednik Franc Rebernak in tehnični vodja ekipe Nadja Rebernak. Na njunih plečih je bila vsa organizacija treningov, tekem, prevozov in vseh aktivnosti, ki so bile potrebne, da so dekleta uspešno zastopala barve kluba. Prve uspehe mlajših selekcij so zabeležili v letu 1989, ko se je v Mariboru odvijal finalni turnir kadetinj celotne Jugoslavije v organizaciji OK DTV Partizan Rogoza pod takratnim vodstvom danes priznanega strokovnjaka Jurija Čopija.
Od leta 1990 pa do 2010 so dekleta nizala uspehe za uspehom: državne prvakinje v mladinski in kadetski selekciji, večkratne podprvakinje v mali odbojki, več drugih in tretjih mest pri starejših deklicah, državne prvakinje v mini odbojki… Ves čas je klub iskal talente po osnovnih šolah. Prizadevnost posameznih trenerjev se je odražala v delu in v nizanju uspehov tudi na šolskih tekmovanjih, ki so se jih udeleževale OŠ Miklavž, OŠ Hoče, OŠ Starše in OŠ Fram. Med mladimi upi so se v klubu kalile državne reprezentantke v kadetskih in mladinskih ekipah.
V obdobju največjih uspehov se je porodila misel o preimenovanju kluba. Nastalo je novo ime FORMIS. Pomen imena Formis izhaja iz latinskega izraza forma – oblika. Preneseno pa je ime sestavljeno iz začetnih črk F– Fram, O– odbojka, R – Rogoza, M – Miklavž, I – in, S – Starše. Ideja je rastla z mislijo, da bi se v klubu družila in igrala odbojko dekleta iz celotnega Dravskega polja. Še danes tvorijo jedro kluba deklet iz vseh navedenih krajev.
Uspehi v mlajših selekcijah so bili zaokroženi v sezovi 1999/2000, z vstopom članske ekipe v prvo državno odbojkarsko ligo. To pot so si dekleta prislužila s petintridesetimi zaporednimi zmagami. Ekipa, ki je dihala z enimi pljuči, je osvojila 4. mesto v državni odbojkarski ligi Slovenije in se s tem dosežkom uvrstila v Evropsko odbojkarsko ligo ter se borila za pokal CEV. Ob vseh teh uspehih je podporo klubu nudilo družinsko podjetje Bell d.o.o. iz Miklavža.
Vsa leta se v klubu trudimo vzgajati lasten igralski kader. Ob podpori prizadevnih staršev, ki dnevno prevažajo dekleta po Dravskem polju (Hoče, Miklavž, Rače, Fram, Starše…), trenerjem v klubu to tudi uspeva.
