Sezona 2013/2014 v 1. državni odbojkarski ligi za ženske je že končana. Igralke, vsaj tiste, ki nimajo reprezentančnih obveznosti, že uživajo v zasluženem počitku, za nas pa je to priložnost, da naredimo črto pod sezono ter preverimo, kakšne so smernice za prihodnjo. Najprimernejša oseba za to je trener, ki je ekipo v pretekli sezoni pripeljal do bronaste medalje, Sebastijan Zorenč.

Pričetek sezone – redni del

A vrnimo se na pričetek sezone, ko je vodstvo Formisa že imelo smele načrte. Dolgoletni trener prve ekipe Peter Možič je namreč ob trenerski funkciji mlajših selekcij prevzel še vlogo vodje trenerjev v klubu in po osmih letih predal vodenje prve ekipe Formisa Sebastijanu Zorenču. »Prevzel sem ekipo, ki je po treh zaporednih sezonah igranja v prvi ligi postala nekakšen stalni član prve lige. Dejstvo je, da je Možič s svojim delom gradil ekipo, ki je postaja vse stabilnejša. Ob mojem prihodu smo se z vodstvom kluba odločili ekipo okrepiti še s kakšno igralko na sprejemalskem mestu. Hitro smo našli skupni jezik z Majo Vahen Desy, ki je bila pred tem pol sezone članica drugoligaša iz Ptuja. Z veseljem je sprejela ponudbo in se avgusta pridružila ekipi. Čeprav pred sezono nisem poznal pravih razmerij moči ekip v prvi ligi, prav nič nismo želeli prepustiti naključju. Že na nekaj pripravljalnih tekmah smo lahko skusili kakovost nekaterih drugih ekip, a večina prvoligašev je ostala neznanka. Z dobrim začetkom v ligi smo pridobili tudi na samozavesti in v rednem delu premočno osvojili prvo mesto. V tem času smo se uvrstili še med štiri najboljše ekipe v pokalnem tekmovanju, kar je bil tudi motiv za organizacijo turnirja na domačih tleh,« ob pogledu za nazaj, sezono ocenjuje Sebastijan Zorenč.

Dejstvo je, da je ekipa z Majo Vahen Desy dobila nov zalet, na parketu pa je delovala bolj izkušeno kot smo to lahko pričakovali. »Prvi del sezone nam je dejansko šlo vse po maslu. Ob Vahen Desy je svojo vlogo odlično opravljala tudi kapetanka Maja Horvat, blokerki Andreja Grašič in Katja Karin Pintarič sta postajali v napadu vse nevarnejši, s soigralkami je Ana Pehnec bila vse bolj sproščena. Nastja Gajser je počasi prevzemala vse odgovornejšo vlogo, veseli pa me, da se je Lea Geratič izkazala za enega najboljših prostih igralk v ligi prvega dela prvenstva,« zaokrožuje prvi del sezone Sebastijan Zorenč

Zelena skupina in končnica

Na prvi tekmi proti Braniku na domačem parketu so igralke Formisa s tesnim porazom same sebi dokazale, da lahko osvojijo niz ali dva, morda pa celo presenetijo tudi najboljše v državi. Kljub temu so se v nadaljevanju pokazale še nekatere slabosti. Izgubile so namreč tudi kakšno tekmo, ki ni bila načrtovana in na koncu osvojile četrto mesto v zeleni skupini. »To je bila dobra šola za vse. To pa je botrovalo za dodaten motiv pri nadaljnje delu, za še boljšo pripravo na končnico prvenstva, četudi pot v četrtfinalu ni bila enostavna. Morda tudi zato, ker smo proti ekipi iz Puconcev veljali za favorite. Svojo nalogo smo opravili in tako presegli postavljene cilje pred sezono,« na pot do polfinala gleda Zorenč.

A se ekipa nikakor ni želela zadovoljiti z osvojenim, zato so igralke odločno stopile na parketu tudi v polfinalu proti odbojkaricam iz Kamnika, ki so do takrat v letošnji sezoni osvojile Pokal Slovenije ter prvič tudi naslov najboljše ekipe v srednjeevropski ligi. »Proti Kamniku smo iskali svojo priložnost. Na prvi tekmi smo delovali preveč nesamozavestno, kot da ne verjamemo v uspeh proti močnejši ekipi. Zato se mi zdi, da smo na drugi tekmi presenetili sami sebe in nasprotnice z odlično igro tako rekoč v vseh odbojkarskih elementih. Tudi na tretji, odločilni tekmi, smo začeli odlično, a je na koncu Kamnik upravičil vlogo favorita in se uvrstil v finale državnega prvenstva,« na polfinalni dvoboj gleda Zorenč.

Tako je Formisu ostal boj za tretje mesto z mlado in zelo nadarjeno ekipo iz Braslovč. Dvoboj se je končal sicer že po dveh tekmah, vendar je zmagovalca na obeh odločil peti, skrajšani niz: »Od šestih odigranih tekmah proti Braslovčam v letošnji sezoni, se jih je kar pet končalo z rezultatom 3:2, bodisi za Formis, bodisi za Braslovče. To je le potrditev izenačenosti obeh ekip. Pomembno je, da smo vzdržali do konca, četudi se je poznala utrujenost igralk zaradi napornega urnika tekmovanja. Osvojili smo tretje mesto in tako postavili piko na i v tej sezoni. Res smo lahko zadovoljni z doseženim, a se moramo že ozirati na prihajajočo sezono,« zaključuje Sebastijan Zorenč.

Bron je nagrada za vse

Sebastijan je za konec povzel še vzdušje v klubu in okoli njega: »Formis je v letošnji sezoni dokazal, da je prava pot do uspeha mogoča le takrat, ko se organizacija v obliki športnega kluba loti dela v celoti. Ključ do uspeha ne tiči zgolj v novi igralki, trenerju, …, torej v posamezniku na igrišču. Z ekipo mora dihati in sodelovati celotno vodstvo kluba, pa igralke in trenerji nižjih selekcij in navsezadnje tudi navijači in sponzorji. Slednji se z vloženim lahko poistovetijo le takrat, ko tribune niso prazne. In v letošnji sezoni se je Formis izkazal kot velik klub in je z delom vseh vpletenih lahko vzgled tudi večjim klubom v tujini. Po videnem v letošnji sezoni, je Formis zagotovo imel na domačih tekmah največ publike. Organizacija finalnega turnirja Pokala Slovenije je le potrditev trdega dela vodstva kluba. Pohvale so prejemali z vseh strani, največje zadovoljstvo pa so zagotovo bile polne tribune v hoški športni dvorani. Torej, klub je kot mozaik, ki ga sestavljajo športni zanesenjaki, športniki in trenerji. In šele ko so vsi kamenčki sestavljeni, ta dobi resnično podobo v obliki športnega uspeha. In zato sem prepričan, da je Formis na pravi poti, od katere koristi nimajo le vsi člani in publika ali sponzorji. Predvsem okolica, ki jo združuje in mlade usmerja na tisto pravo pot tako telesnega razvoja, kot tudi delovnih navad, spoštovanja, vztrajnosti in dela v ekipnem duhu.«